Dejavniki, ki vplivajo na merjenje temperaturnega senzorja termoelementa, so predvsem odzivni čas, povečanje toplotne impedance in toplotno sevanje. Oglejmo si ga' spodaj.
Odzivni čas
Osnovno načelo kontaktnega merjenja temperature je, da mora element za merjenje temperature doseči toplotno ravnovesje z merjenim predmetom. Zato je treba med merjenjem temperature vzdrževati določeno časovno obdobje, da se doseže toplotno ravnovesje med obema. Dolžina zadrževalnega časa je povezana s toplotnim odzivnim časom elementa za merjenje temperature. Toplotni odzivni čas je odvisen predvsem od strukture senzorja in merilnih pogojev, ki se zelo razlikujejo. Za plinaste medije, zlasti statični plin, ga je treba vzdrževati vsaj 30 minut, da se doseže ravnotežje; pri tekočinah naj bo najhitrejši vsaj 5 minut. Za preizkušeno mesto s stalno spreminjajočo se temperaturo, zlasti s procesom trenutne spremembe, je celoten proces le 1 sekunda, odzivni čas senzorja pa mora biti na ravni milisekund. Zato običajni temperaturni senzor ne samo, da' ne more slediti hitrosti spremembe temperature merjenega predmeta, ampak ima tudi napako pri merjenju zaradi nezmožnosti doseganja toplotnega ravnovesja. Najbolje je izbrati senzor, ki se hitro odziva. Pri termoelementih je poleg vpliva zaščitne cevi glavni dejavnik tudi premer merilnega konca termoelementa, torej tanjša je spojna žica, manjši je premer merilnega konca in krajši je termični odzivni čas.
Povečana toplotna odpornost
Za termočlenske temperaturne senzorje, ki se uporabljajo pri visokih temperaturah, če je merjeni medij plinast, se prah, odložen na površini zaščitne cevi, stopi na površini, kar poveča toplotno odpornost zaščitne cevi; če je merjeni medij talina, se med uporabo odlaga žlindra, kar ne samo poveča odzivni čas termoelementa, ampak tudi zniža prikazano temperaturo. Zato so poleg rednih pregledov za zmanjšanje napak nujni tudi pogosti naključni pregledi. Na primer, uvožena peč za taljenje bakra ni opremljena le s temperaturnim senzorjem za neprekinjeno merjenje temperature termoelementa, temveč je opremljena tudi s potrošno termoelementno napravo za merjenje temperature, ki se uporablja za umerjanje točnosti neprekinjenega termoelementa za merjenje temperature v času.
Toplotno sevanje
Temperaturni senzor termoelementa, vstavljen v peč za merjenje temperature, se segreva s toplotnim sevanjem, ki ga oddaja visokotemperaturni predmet. Predvideva se, da je plin v peči prozoren, in ko je temperaturna razlika med termoelementom in steno peči velika, bo prišlo do napak pri merjenju temperature zaradi izmenjave energije. Na splošno je treba za zmanjšanje napake toplotnega sevanja povečati toplotno prevodnost, temperatura stene peči pa mora biti čim bližja temperaturi termoelementa. Poleg tega mora biti vgradni položaj termoelementa čim bolj oddaljen od toplotnega sevanja, ki ga oddaja trdna snov, tako da ne more sevati na površino termoelementa; termoelement naj bo po možnosti opremljen z zaščitnim tulcem od toplotnega sevanja.
